Fit ManMarsikateri rekreativec ve, da aerobna vadba in anaerobna vadba nista enaki vrsti gibanja oziroma so med njima bistvene razlike, ne ve pa povsem natančno, kakšne te razlike so. Vemo, da je na primer tek aerobna vadba, dvigovanje uteži pa anaerobna vadba. Pri prvi potrebujemo aerobno vzdržljivost, se pri njej pošteno nadihamo, hkrati pa krepimo mišice in porabljamo energijo. Pri drugi poteka vadba povsem drugače in naprezamo se na povsem drugačen način, mišice se obnašajo drugače, energijo črpajo z drugačnimi postopki. Kako?
V čem se aerobna vadba razlikuje od anaerobne?
Povsem preprosto bi lahko dejali, da so aerobne aktivnosti tiste, ki zahtevajo veliko vzdržljivosti in pri katerih je pomembno delo, ki ga opravi srčno žilni sistem, saj ta vrsta vadbe ne more potekati brez pospešenega vdihovanja zraka – mišice pri njej namreč potrebujejo veliko več kisika kot sicer, saj z njegovo pomočjo pridobivajo energijo. Anaerobne aktivnosti pa ne zahtevajo, da ste fit na primer na področju teka, temveč skrbijo za krepitev mišic in tudi povečanje mišične mase brez potrebe po pospešenem dihanju oziroma po dodatnem kisiku. Razvija se moč, ki je zadovoljiva bolj na »kratke proge«, kakršno potrebujejo na primer dvigovalci uteži. A zadeva dejansko ni tako preprosta: tudi pri teku lahko govorimo o teku, ki je aeroben, torej vzdržljivosten, zanj pa je značilno, da traja dlje. Ločimo pa tudi tek, ki je anaeroben, torej tek »na moč«, kot je na primer šprint. Da gre za popolnoma različna športa lahko ugotovimo že iz same postave športnikov: šprinterji spominjajo na bodibilderje in imajo precej veliko mišično maso, pri tekačih na dolge proge pa so mišice manjše, a bolj vzdržljive.
Aerobna vadba terja za ustvarjanje energije v mišicah kisik, anaerobna vadba pa porablja druge snovi v telesu, zato se telo, glede na to, kakšno vrsto vadbe izberemo, razvije drugače – ali pridobivamo mišice, ki se krčijo hitreje, ali mišice, katerih vlakna se krčijo počasneje. Za kakšno vrsto vadbe gre, lahko pri vsakem športu hitro ugotovimo glede na to, kako se nam pri njej pospeši gibanje oziroma kako se spremeni srčni utrip. Hitrejši, kot je, več kisika se s krvjo prinaša do mišic.
Tako aerobna kot anaerobna vadba imata svoje prednosti
Marsikateri profesionalni športnik se posveča zgolj eni vrsti vadbe, saj bi mu lahko druga prinesla tudi nezaželene rezultate. Tako bodibilderji na primer ne tečejo. Tudi znotraj samega tipa vadbe pa se izbira glede na intenzivnost vadbe. Športni plezalci na primer krepijo telo z vajami z lastno težo, saj je obvladovanje lastne telesne mase izjemnega pomena, ne odločajo pa se za dvigovanje težkih uteži, saj bi jim to prineslo mišice, zaradi katerih bi bili težji in bi se tako težje obdržali na plezalni steni.
Za rekreativne športnike je najboljše, če se obe vrsti vadbe kombinirata. Aerobna vadba krepi zmogljivost pljuč in srca, izboljšuje cirkulacijo in znižuje krvni pritisk, povečuje število krvnih celic, deluje protistresno, zmanjšuje tveganje za diabetes in krepi mišice, prav tako pa se pri njej izredno dobro porabljajo maščobe. Pri anaerobni aktivnosti pa izboljšujemo kratkotrajno moč, eksplozivnost in pogosto tudi reflekse, predvsem pa oblikujemo večje mišice.
Za zdravje telesa in tudi lep videz sta potrebni obe obliki vadbe, saj moramo biti tako vzdržljivi kot močni. Zlasti je to pomembno, kadar želimo oblikovati svoje telo – pri tem najprej poskrbimo, da se znebimo odvečne maščobe, za kar je koristna aerobna vadba, nato pa moramo poskrbeti še za to, da bodo mišice imele dober volumen in bo koža preko njih napeta, kar lahko veliko bolje dosežemo z anaerobno vadbo. Pr tej lahko namreč precej bolj ciljno izberemo vaje (na primer za roke, za trebuh, zadnjico ali noge), poleg tega pa je učinek tudi veliko hitrejši, kot če bi skušali mišice okrepiti na primer s tekom.
Sicer pa ne pozabite glavnega pravila za oblikovanje telesa – ne glede na to, kakšni vadbi se posvečate: mišice potrebujejo pred vadbo in po njej prava hranila.
